Slovensko ime: Višnja
Latinsko ime: Prunus cerasus L.
Družina: rožnice (Rosaceae)
OPIS
Videz: Višnja je listopadno drevo, ki zraste do 10 m visoko. Ima kratko deblo, ki se pogosto že nizko nad tlemi razvijejo v zelo široko, redko, včasih nepravilno razvito krošnjo.
Listi: So premenjalno nameščeni, enostavni, jajčasti do eliptični, dolgi 3 do 8 cm in široki 2 do 5 cm, po robu drobno nažagani, zašiljeni, nekoliko usnjati, spodaj svetlejši in samo ob žilah rahlo dlakavi, zgoraj bleščeči in goli. Listni pecelj je dolg 1 do 3 cm in večinoma brez žlez.
Cvetenje: Enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti aprila in maja hkrati z olistanjem.
Cvetovi: Dvospolni cvetovi so široki do 2,5 cm, cvetno odevalo je 5-števno z golimi, rjavkastimi do škrlatnozelenimi čašnimi listi in belimi do 1,5 cm dolgimi, okroglastimi venčnimi listi (češnje z eliptičnimi !). Cvetovi imajo 1 do 3,5 cm dolg pecelj, mnogo prašnikov in po en plodni list. Po 3-4 so združeni v sedečih kobulih. Na dnu cvetnega poganjka je nekaj drobnim listom podobnih ovršnih listov (pri češnjah jih ni !)
Plodovi: Koščičasti plodovi višenj so okroglasti do rahlo sploščeni, debeli 1,5 do 2 cm, temno rdeči in sladki, včasih nekoliko kiselkasti, dozorijo sredi poletja.
Razmnoževanje: Sadne sorte navadno razmnožujemo vegetativno s cepljenjem, pri čemer so podlaga največkrat sejanci divje češnje. Lahko pa višnjo razmnožujemo tudi s semeni.
Rastišče: Višnja ni zahtevna glede tal, najbolje pa uspeva na srednje bogatih, rahlo kislih do bazičnih, zmerno suhih do svežih, peščeno do ilovnato humoznih tleh. Ustrezajo ji sončna do rahlo zasenčena mesta.
Uporabnost: Plodove višnje redkeje uživamo presne, največkrat jih predelujemo v kompot, sok, marmelado, vino, zavitke… Zelo znani so likerji kot je dalmatinski maraskino.
