Slovensko ime: Lipovec
Latinsko ime: Tilia cordata Mill.
Družina: lipovke (Tiliaceae)
OPIS
Videz: Lipovec ali malolistna lipa je do 30 m visoko listopadno drevo. V sestoju ima ravno, pokončno deblo in kratko krošnjo, na prostem pa kratko deblo in široko krošnjo z debelimi vejami. Koreninski sistem je močen, razvite so močne vertikalne in stranske korenine.
Lubje: Skorja na deblu je pri manjših drevesih gladka in zelenkastorjava, pri starejših postane temno siva in vzdolžno razpokana.
Listi: So premenjalno nameščeni in enostavni, precej pravilno srčasti, 4-7 cm dolgi in prav toliko široki, po robu enakomerno drobno nažagani, kratko zašiljeni, spodaj svetlejši, zgoraj modrikasti in temnejši, v pazduhah žil imajo šope rjastih dlačic. Pecelj je dolg od 1,5 cm do 3 cm in gol.
Cvetenje: Je enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti junija ali julija, 2 tedna pozneje kot lipa.
Cvetovi: So dvospolni, dišeči in rumenozeleni, vsak cvet ima 5 čašnih in 5 venčnih listov, iz 5 plodnih listov zraslo plodnico in do 30 prašnikov. Po 5-11 cvetov (pri lipi 2-5) je združenih v socvetje, ki je s skupnim pecljem pritrjeno na rumen ovršni list (braktejo). Ta je 4-7 cm dolg, gol in pecljat (pri lipi sedeč).
Plodovi: So okroglasti, 5-7 mm debeli oreški, večsemenski, ki so po površini rahlo puhasti in brez vzdolžnih reber, vsebujejo po 1-2 temno rjavi semeni. Orešek lahko stremo med prsti.
Razmnoževanje: Največkrat s semenom, okrasne sorte tudi vegetativno s cepljenjem.
Rastišče: Najbolje uspeva na svežih, rahlih, globokih in bogatih tleh na apnenčasti matični podlagi. Prenese tudi nekoliko sušnejša in slabša rastišča. Na kislih tleh ne uspeva tako dobro. V mladosti prenese razmeroma močno zasenčenje, sicer pa je polsencozdržna vrsta. Mraz, nizko temperaturo in celinsko podnebje prenese bolje kot lipa. Prenaša vročino in mestno okolje.
Vloga v okolju: Močno cveti in s tem bogati pokrajino, hkrati je pomembna medonosna vrsta, saj cveti, ko so mnoge vrste že odcvetele. S svojim odpadom ugodno vpliva na gozdna tla in jih bogati s hranili.
Uporabnost: Les je zelo mehak, lahek, belkast ali rumenkast, prijetno dišeč in podoben lipovini. Njegova uporabnost je zelo široka, cenijo ga v mizarstvu, rezbarstvu, kolarstvu, pri proizvodnji furnirjev, igrač, škatel za cigare, cokel, oglja za risanje in delov glasbil, na primer klavirjev in orgel. Lipovčevo cvetje se pogosto uporablja za pripravo čajev. Lipovec je tudi priljubljeno okrasno drevo. Dobro prenaša obrezovanje, zato je primeren za oblikovanje visokih ali sredne visokih živih mej. Sadimo lahko tudi kot posamezna drevesa ali skupine.
Zanimivost: Najdebelejši lipovec oz. najdebelejše drevo sploh v Sloveniji je Najevnikov lipovec nad Črno na Koroškem, ki ima obseg 1080 cm in višino 24m. Opozorilo: Cvetni prah včasih povzroča alergijo. Pri sajenju lip v urbanem okolju bodimo previdni, saj imajo močne in razmeroma agresivne korenine.
