Slovensko ime: Navadni beli gaber
Latinsko ime: Carpinus betulus L.
Družina: brezovke (Betulaceae)
OPIS
Videz: Je do 25m(30m) visoko in do 1 m debelo listopadno drevo s stožčasto, pozneje široko razraščeno krošnjo ter vzdolžno žlebastim in kitastim deblom. Srčast koreninski sistem na globokih tleh prodre globoko, na vlažnih tleh pa le v zgornjih 35 cm plasti
Lubje: Skorja je tanka, gladka, siva v starosti razpoka.
Listi: So enostavni, podolgovato jajčasti, dolgi 5-12 cm in široki 2-5 cm, listi imajo dvojno nažagan rob in 12-14 parov v listno ploskev močno vtisnjenih žil.
Cvetenje: Navadni beli gaber je enodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti konec aprila in maja.
Cvetovi: Ženska socvetja so dolga 2 cm, tanka, razvijejo se na koncu poganjkov. Moški cvetovi so brez cvetnega odevala, imajo 7-9 prašnikov in rastejo po 1 v zalistju podpornega lista. Združeni so v mačice dolge 4-6 cm, ki se aprila razvijejo iz cvetnih brstov na lanskih poganjkih. Oktobra dozorijo 5-10 mm veliki sploščeni oreški, ki ležijo na trikrpih ovršnih listih.
Plodovi: Združeni so v nekakšne viseče klase, ki so dolgi do 15 cm. Srednja krpa ovršnega lista (podporni list) je 3-4 cm dolga in daljša od stranskih dveh krp, ki sta pravzaprav predlista.
Razmnoževanje: S semenom in v naravi vegetativno s poganjki iz koreninskega vratu, umetno tudi s cepljenjem.
Rastišče: Najbolje raste na svežih, zmerno vlažnih rodovitnih tleh, ki so bogata s hranili, dobro raste tudi na vlažnejših poplavnih tleh, ne mara pa zbitih tal. V mladosti je občutljiv na vročino in sušo, pozneje na dobrih tleh lahko prenese tudi zmerno sušo. Je sencozdržna vrsta, raste pa tudi pri polni osvetljenosti.
Uporabnost: Je eden najmočnejših in najtrših lesov, ki pa je slabo obstojen. Les je težek in komaj cepljiv, svetlobel do rumenkastobel. Uporablja se za kurjavo, za izdelavo kladivc pri kladivarjih, delov pihal, nekoč so iz njega izdelovali prečke in pesta koles za vozove, zobce mlinskih koles, lesene vijake, krogle za balinanje, keglje in čoke za sekanje mesa. Sicer pa ga mizarji neradi obdelujejo. Navadni beli gaber je pogosto okrasno drevo. Zaradi velike obnovitvene moči in hitre rasti poganjkov je ena najpomembnejših vrst za večje strižene meje.
Zanimivosti: Najdebelejše drevo navadnega belega gabra v Sloveniji ima obseg 470 cm in višino 15m. To je Kuharjev navadni beli gaber v Zaborštu pri Kostanjevici na Krki. Opozorilo: Cvetni prah lahko povzroča alergijo.
