Slovensko ime: Navadna breza
Latinsko ime: Betula pendula Roth
Družina: brezovke (Betulaceae)
OPIS
Videz: Je do 30 m visoko in do 0,6 m debelo listopadno drevo z redko krošnjo, ki je ozko stožčasta v večji starosti pa širša in večkrat nepravilne oblike krošnje.
Koreninski sistem je plitev, široko razrasel in zelo gost.
Lubje: Skorja na deblu in debelejših vejah je bela. Ker so belo obarvane plasti plutastih celic tanke in slabo raztegljive, z rastjo drevesa pokajo in se krožno luščijo v horizontalnih trakovih. Pri večji starosti skorja razpoka v spodnjem delu debla pa potemni. Mlade veje so rdečkastorjave, povešene in posute s svetlimi bradavičastimi tvorbami.
Listi: So enostavni, rombasti, dolgi 4-7 cm in široki 2-4 cm, po robu dvakrat ostro nažagani, večinoma goli, tako kot pecelj, ki je dolg 3 cm. Mladi listi in poganjki so nekoliko lepljivi.
Cvetenje: Enodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti aprila in maja hkrati z olistanjem.
Cvetovi: Moški cvetovi imajo neznaten periant, rastejo po 3 v zalistju podpornega lista, tvorijo pa 3-6 cm dolga viseča klasasta socvetja ( mačice), ki se razvijejo že poleti, so zelenkaste, sedeče in pogosto v parih; zacvetijo spomladi. Spomladi se razvijejo tudi tanke, pecljate, med cvetenjem pokonci stoječe, do 2 cm dolge, ženske mačice, ki so zelene. Ženski cvetovi so brez perianta. Soplodja se povesijo in julija ali avgusta dozorijo.
Plodovi: Posamezni plodovi pri navadni brezi so lahki, majhni in do 2 mm veliki krilati rjavi oreški.
Razmnoževanje: S semenom – spomladi in vegetativno s cepljenjem ali potaknjenci.
Rastišče: Je skromna drevesna vrsta z majhnimi rastiščnimi potrebami. Najraje raste na svežih, globokih, rahlih, peščeno ilovnatih in nekoliko zakisanih tleh. Lahko raste tudi na skrajno revnih in izčrpanih, degradiranih rastiščih, kjer druge vrste nimajo nobenih možnosti. Potrebuje veliko svetlobe in ker ne prenese niti zasenčenja s strani, nikoli ne raste v strnjenem sestoju. Nekoliko težje prenaša sušo in sončno pripeko, zlasti v mladosti, je pa odporna proti nizki zimski temperaturi in slani.
Uporabnost: Les je težek in srednje trd, rumenkast do rdečkastobel, elastičen in slabo trajen, vendar cenjen. Uporabljajo ga v mizarstvu, rezbarstvu, strugarstvu, kolarstvu . Iz njega izdelujejo oglje, okvirje za slike, zobotrebce, celulozo,.. Les navadne breze je priljubljeno kurivo za kamine, ker med gorenjem ne poka ali presketa. Gori s svetlim plamenom in skoraj brez dima. Skorja, listi in brsti imajo več zdravilnih lastnosti. Lahko naredimo tudi brezov sok, ki je prijetnega okusa. Sicer pa je navadna breza priljubljeno okrasno drevo med Slovenci.
Opozorilo: Cvetni prah lahko v spomladanskem času občutljivim osebam povzroča resne alergije. Breza je najpomembnejše alergogeno drevo.
