Slovensko ime: Bela metlina
Latinsko ime: Osyris alba L.
Družina: lanikovke (Santalaceae)
OPIS
Videz: Je do 1 m, izjemoma tudi 1,5 m visok vednozeleni grm s šibastimi, gosto olistanimi, gosto razraščenimi in robatimi zelenimi poganjki.
Listi: So premenjalno nameščeni, enostavni, podolgovato eliptični do suličasti, dolgi do 2,5 cm in široki do 3 cm, zašiljeni, rdeči, goli in celorobi in imajo dobro izraženo samo eno listno žilo. Poleti v času suše veliko listov odpade, transpiracijo in asimilacijo, od tedaj naprej večinoma opravijo zelena debelca.
Cvetenje: Enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti od aprila do junija.
Cvetovi: So drobni in večinoma enospolni, njihovo cvetno odevalo je tri delno in rumenkasto. Ženski cvetovi rastejo posamično na koncu kratkih poganjkov. Moški cvetovi pa imajo po 3 kratke prašnike in so združeni v kratkih in rahlih grozdastih socvetjih.
Plodovi: Koščičasti plodovi so okroglasti, mesnati, rdeči, sočni, do 7 mm debeli in vsebujejo po eno koščico. Na dnu ploda so vidni ostanki venčnih listov.
Rastišče: Je svetloljubna vrsta, raste po grmiščih, gozdnem robu in ponekod v svetlih gozdovih. Navadno raste na vročih, suhih rastiščih na skalnatih ali kamnitih kraških tleh. Prenese sušo, slabše pa je odporna proti nizkim zimskim temperaturam. Ponekod gradi goste sestoje. Je polzajedalska rastlina, ki se s podzemnimi koreninami (havstoriji) prisesa na korenine gostiteljev in iz njih črpa hranilne snovi in vodo. Poleg tega rastlina asimilira tudi sama. Največkrat zajeda trto, oljko, smokovec, cipreso in gozdno drevje, predvsem črni gaber in različne vrste hrastov.
