Slovensko ime: Puhasti hrast
Latinsko ime: Quercus pubescens Willd.
Družina: bukovke (Fagaceae)
OPIS
Videz: Je do 20 m visoko in 2 m debelo listopadno drevo s široko razvito krošnjo. Z globokim in močnim koreninskim sistemom.
Lubje: Je pepelnato ali temne sive barve ter vzdolžno in prečno približno enako globoko razpokano v številne majhne, bolj ali manj pravilne kvadratne ploščice.
Listi: So premenjalno nameščeni, pernato krpati in po obliki variabilni, 4-10 cm dolgi in 3-6 cm široki. Listni pecelj je dolg od 4-20 mm, na dnu listne ploskve se klinasto ali uhljato zaključijo ter imajo 5-7 zašiljenih ali zaobljenih listnih krp. Listi so sprva puhasti po obeh straneh, pozneje zgoraj ogulijo ter postanejo usnjati včasih bleščeči. Na spodnji strani ostanejo vsaj ob žilah bolj ali manj puhasti.
Cvetenje: Puhasti hrast je enodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti aprila in maja hkrati z olistanjem.
Cvetovi: Ženski cvetovi so posamezni ali združeni v skupine po 2-5. Moški cvetovi pa so združeni v viseča, do 6 cm dolga socvetja z močno dlakavo osjo.
Plod: Je podolgovato jajčast 2,5-3,5 cm dolg orešek-želod s polkrožno skledico. Želod dozori v prvem letu in sicer septembra ali oktobra.
Razmnoževanje: S semeni, lahko tudi vegetativno s potaknjenci ali cepljenjem.
Rastišče: Najraje raste na apnenčastih, pogosto nekarbonatnih, nekoliko kislih tleh. Prenese suha rastišča ter plitva, revna skeletna tla. Potrebuje veliko svetlobe in toplote, je pa občutljiv na nizko temperaturo. Raste na območjih degradiranih hrastovih gozdov in grmišč. Tudi mestno okolje dobro prenaša.
Uporabnost: Les puhastega hrasta je trši, težji, težje cepljiv in trajnejši, vendar manj elastičen kot dobov. Priljubljen je bil pri ladjedelništvu, kjer so radi uporabljali naravno ukrivljene kose lesa. Skorja je koristna pri zdravljenju različnih kožnih vnetji ( velika vsebnost čreslovin). Želod pa je bil včasih priljubljena hrana za prašiče.
Zanimivosti: Najdebelejši puhasti hrast v Sloveniji ima obseg debla v prsni višini 411 cm in raste v Abitantih v Šavrinskem hribovju.
