Slovensko ime: Topokrpi javor
Latinsko ime: Acer obtusatum W. et K. ex Willd.
Družina: javorovke (Aceraceae)
OPIS
Videz: je do 25 m in do 1m debelo listopadno drevo. Dobro poganja iz panja, zato pogosto raste večdebelno ali kot grm.
Koreninski sistem je dobro razvit.
Lubje: Skorja na deblu je sprva gladka in sivkasta, pri starejših drevesih pa razpokana v ploščice.
Listi: Topokrpi javor ima liste navzkrižno nameščene, so dlanasto krpati, dolgi do 10 cm in široki 12 cm. Zgoraj so listi goli in temno zeleni, spodaj gosto svetlo sivo puhasti. Pecelj je dolg 5-12 cm in je zelenordeč ali zelenorjav. Listi so podobni listom gorskega javorja, le da imajo bolj tope krpe (odtod ime), ter manj globoke zareze med njimi. Krp je navadno 5, spodnji dve sta manjši.
Cvetenje: Je enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti aprila ali maja malo pred olistanjem ali hkrati z njim.
Cvetovi: Rumeni cvetovi so združeni v rumene, dolgopecljate viseče češulje. Posamezni cvetovi so lahko enospolni ali dvospolni.
Plod: Imenovan pokovec ali samara, je sestavljen iz dveh krilatih delnih plodičev, ki se med seboj oklepata pod kotom 60-90 °. Krilce je dolgo do 2,5 cm in široko 1 cm, pri osnovi močno zoženo, seme je okroglasto.
Razmnoževanje: Generativno z pomladansko ali jesensko setvijo.
Rastišče: Najraje raste na svežih, globokih in odcednih tleh na apnenčasti matični podlagi, dobro raste pa tudi na plitvih, izpranih ali kamnitih tleh. Potrebuje veliko svetlobe in toplote, na nizko temperaturo pa ni občutljiv. Na skrajno suhih ali večkrat poplavljenih rastiščih ne uspeva, prenaša pa zmerno sušo. Raste razmeroma hitro.
Uporabnost: Les je težak, trd, žilav, rdečkastorjav. Je pomemben vir lesa iz njega največkrat izdelujejo pohištvo. Primeren je za pogozdovanje višje ležečih kraških predelov, ker s svojim intenzivnim prekoreninjenjem tal preprečuje erozijo ter s svojim odpadom izboljšuje tla. Redko ga sadimo za okras.
