Slovensko ime: Sliva
Latinsko ime: Prunus domestica L.
Družina: rožnice (Rosaceae)
OPIS
Videz: Je 12 m visoko listopadno drevo z nepravilno krošnjo, dolgimi vodoravnimi vejami, večinoma ravnim, vitkim deblom in pogostimi nadzemnimi koreninskimi poganjki.
Lubje: Skorja je sprva gladka, pozneje razpokana in temno sivorjava.
Listi: Premenjalno nameščeni, enostavni, narobe jajčasti ali eliptični, 3-8 cm dolgi, 2-5 cm široki, po robu napiljeni, sprva dlakavi na obeh straneh, pozneje le še na spodnji strani dlakavi, po zgornji strani niso bleščeči.
Cvetenje: Enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti aprila in maja – malo pred olistanjem ali hkrati z njim.
Cvetovi: So dvospolni, imajo 5 – števno cvetno odevalo, so kratkopecljati, beli, 1,5 do 2 cm široki in združeni v skupine po 2-3. Cvetni peclji in notranja stran čašnih listov so dlakavi.
Plodovi: Koščičasti plodovi so dolgi od 4 do 7,5 cm, odvisno od sorte, podolgovati, modročrni do škrlatnordeči in pogosto sivo voskasto poprhnjeni. Meso je čvrsto, oranžne ali rumene barve s koščico na sredini. Ali gre koščica od mesa je odvisno od sorte. Koščica je ploščata, trda, skoraj gladka, na obeh koncih zašiljena.
Razmnoževanje: Sadne sorte večinoma razmnožujemo vegetativno s cepljenjem, vrsta pa se lahko razmnožuje tudi s koreninskimi poganjki ali s semenom.
Rastišče: Slive niso zahtevne glede tal, najbolje pa uspevajo na vlažnih, globokih, s hranili bogatih tleh na vseh matičnih podlagah, prenese tudi rahlo kisla ali rahlo bazična tla. Ustrezajo ji tople in sončne lege, zimski mraz prenaša dobro, med cvetenjem jo včasih prizadene pozna slana. Uporabnost: Plodove uživamo presne, posušene ali predelane v kompote, marmelade ,džeme ali žganje. Slivov les je trd, žilav, težek, uporabljajo ga v strugarstvu, mizarstvu, rezbarstvu in za izdelavo pihal.
