Slovensko ime: Rdeči bor
Latinsko ime: Pinus sylvestris L.
Družina: borovke(Pinaceae)
OPIS
Videz: Rdeči bor je do 40 m visoko in do 1m debelo vednozeleno iglasto drevo s stožčasto, v starosti dežnikasto krošnjo.
Razvije globoko glavno korenino in močne stranske korenine.
Lubje: Ima debelo in globoko razbrazdano skorjo. Na zgornjem delu debla in po debelejših vejah je skorja značilne rumenkastordeče barve (odtod ime rdeči bor). Z njih se luščijo tanki lističi lubja.
Iglice: Izraščajo po šopih po dve. Iglice so sivkastozelene barve in dolge 4-7 cm, spiralno zavite, zašiljene in mehke. Na drevesu ostanejo 2-3 leta, zaradi česar je krošnja redka.
Cvetenje: Je enodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti maja in junija.
Cvetovi: Ženski cvetovi so združeni v drobna, rdečkasta ali rjavkasta do 0,5 cm dolga pokončna socvetja. Iz njih se razvijejo 3 do 7 cm dolgi in okoli 3 cm široki storžki, ki dozorijo jeseni naslednje leto. Na vejah so storži večinoma po 2 ali 3 skupaj. Moški cvetovi so rumeni in podolgovato jajčasti.
Razmnoževanje: Večinoma generativno s semeni. Lahko pa tudi vegetativno in sicer s cepljenjem, razmnoževanje s potaknjenci pa je zelo težavno.
Rastišče: Je prilagodljiva in skromna vrsta, uspeva tudi na najrevnejših in najbolj izčrpanih rastiščih. Je svetloljubna vrsta, zelo dobro prenaša nizko temperaturo in sušo. Rdeči bor je slabše odporen proti snegu, ki mu pogosto polomi veje in vrhove.
Uporabnost: Gospodarsko pomembna drevesna vrsta. Les ima rumenkasto do rdečkasto beljavo in rjavordečo črnjavo, je lahek, mehek in srednje trden. Uporaben je v gradbeništvu in mizarstvu, za izdelovanje stavbnega pohištva, oken, ladijskih podov, za rudniški les, zaboje in drugo. Zaradi lepe barve debla so odlična za jambore.
Rdeči bor ima tudi velik pomen v zdravilstvu. Vdihovanje sopare pomaga pri vnetju žrela in pljuč, sopara iz svežih brstov učinkovito očisti zamašen nos, čaj iz storžev pa čisti kri.
Ponekod ga sadijo kot okras.
Zanimivosti: Največji rdeči bor v Sloveniji je visok 18m , njegov obseg je 342 cm to je Dravčbaherjev bor v Šentjanžu nad Dravčami na severnem robu Pohorja.
Bori so pogosti v svetu simbolike. Na Daljnem vzhodu je simbol nesmrtnosti, pri starih Grkih je Dioniz, bog rastlinja. Pri Japoncih simbolizira pričakovanje in odločnost.
