Slovensko ime: Navadna lipa
Latinsko ime: Tilia platyphyllos Scop.
Družina: lipovke (Tiliaceae)
OPIS
Videz: Lipa ali velikolistna lipa je do 40 m visoko in kar do5 m debelo listopadno drevo. Krošnja je na prostem široka in vejnata, v gozdu pa je ožja, deblo je ravno in pravilno. Koreninski sistem je močno razvit, zlasti močne so stranske korenine.
Lubje: Skorja je sivorjava, včasih rahlo rdečkasta in podobna skorji lipovca, le da je v starosti bolj globoko razpokano.
Listi: So premenjalno nameščeni, enostavni in dolgi 7-15 cm, zašiljeni, nesimetrični in srčasti. Pecelj je dolg 1,5-5 cm in dlakav (pri lipovcu gol), listna ploskev je zgoraj gola ali rahlo dlakava ter svetlejša kot pri lipovcu, spoldaj ima dobro izražene žile, v njihovih pazduhah ima včasih drobne šopke belih dlačic (lipovec rjave).
Cvetenje: Je enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti junija in v prvi polovici julija ( teden ali dva pred lipovcem).
Cvetovi: So dvospolni, 5 števni, dišeči, rumeni, navadno rastejo po 2-5 v socvetjih na skupnem peclju, ki je zraščen z bledo rumenim, 5-12 cm dolgim ovršni listom. Ta je pogosto, čeprav ne vedno sedeč ( pri lipovcu pecljat). Ž
Plodovi: So okroglasti, debeli 8-18 mm in gosto dlakavi oreški s 4-5 razločnimi vzdolžnimi rebri. Oreški so tako trdi, da jih med prsti ne moremo streti, vsebujejo 1-2 semeni.
Razmnoževanje: S semenom, okrasne sorte tudi vegetativno s cepljenjem konec poletja.
Rastišče: Najbolje uspeva na globokih, zračnih, apnenih in dovolj vlažnih, z mineralnimi gnojili bogatih tleh. Občutljiva je na mraz, onesnažen zrak in slabo prenaša sušo. Je polsvetloljubna do polsencozdržna vrsta.
Uporabnost: Les je zelo lahek, mehek, belkast ali rumenkast in prijetno dišeč. Njegova uporabnost je zelo široka. Lipovo cvetje ima več zdravilnih lastnosti, pogosto se uporablja za pripravo čajev. Ličje iz skorje so včasih uporabljali v vrvarstvu, za pletenje košar, vreč, obutve, za povezovanje v vinogradništvu in vrtnarstvu. Iz ličja so izdelovali pastirske plašče- ličnike. Je medonosna vrsta. Lipa je ena najbolj priljubljenih in najpogosteje sajenih okrasnih dreves. Ker doseže velike mere je primerna za večje vrtove.
Zanimivosti: Lipa je bila že v antiki simbol prijateljstva. Pri ljudstvih srednje Evrope je bila lipa že v daljni preteklosti drevo življenja in zdravja, modrosti in pravičnosti. Pod njo so se zbirali starešine, se posvetovali in razsojali, pod njo se je smela govoriti le resnica. Pri Slovanih je bilo podobno, kot pri mnogih drugih evropskih ljudstvih, čaščenje lipe zelo razširjeno. Simbolizirala je žensko milino, lepoto in srečo ter zakonsko ljubezen.
