Slovensko ime: Mokovec

Latinsko ime:   Sorbus aria (L.)  Crantz

Družina: rožnice (Rosaceae)

OPIS

Videz: Mokovec je do 15 m visoko listopadno drevo ali pa zraste kot grm.

Korenine so globoke in močne.

Lubje: Skorja je temno siva in ima značilne velike lenticele, dolgo ostane gladka in pozneje plitvo razpoka.

Listi: So premenjalno nameščeni , enostavni, po robu neenakomerno dvakrat nažagani, eliptični do okroglasti, 6-12 cm dolgi in 5-9 cm široki. Zgoraj so temno zeleni in bleščeči, spodaj značilno gosto belo dlakavi. Polstena dlakava prevleka na spodnji strani listov zmanjšuje izhlapevanje vode in omogoča drevesu, da raste tudi na precej suhih rastiščih.

Cvetenje: Mokovec je enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti maja in junija.

Cvetovi: So združeni v terminalna, bela, pokončna, dlakava, 5-8 cm široka čašuljasta socvetja. Posamezni cvetovi so dvospolni, 5 števni, čašni listi so gosto belo puhasti, venčni umazano beli.

Plodovi: Jabolkasti plodovi so okroglasti do podolgovati do 1,5 cm dolgi in 1 cm debeli, rdeči, mesnati, po površini poprhnjeni in včasih pokriti z drobnimi belimi pikami. Plodovi dozorijo avgusta ali septembra.

Razmnoževanje: S semeni, okrasne sorte vegetativno s cepljenjem.

Rastišče: Največkrat raste na skalnatih in sušnih tleh na apnenčasti matični podlagi, najdemo pa ga tudi na nekarbonatni podlagi ali na svežih do vlažnih peščeno-ilovnatih tleh. Je svetloljubna vrsta, vendar prenese tudi nekaj zasenčenja, potrebuje veliko toplote, a dobro prenaša mraz in slano.

Uporabnost: Les je težek , trd, težko cepljiv, zelo trajen in se dobro struži in obdeluje. Pomemben je v lesni galanteriji za izdelavo drobnih predmetov, vse pogosteje je tudi vir kakovostnega furnirja.

Plodovi mokovca so užitni in vsebujejo veliko vitamina A in C. užitni so presni, še boljši so predelani v marmelado, džem, vino, kis ali žganje. V ljudski medicini so nekatere dele mokovca uporabljali kot sredstvo za zapiranje ali zdravilo proti kašlju.

Zaradi lepih listov, cvetov in plodov ga sadimo kot okrasno drevo.