Slovensko ime: Kraški gaber
Latinsko ime: Carpinus orientalis Mill.
Družina: gabrovke (Carpinaceae)
OPIS
Videz: Je do 10 m izjemoma 15 m visoko in 40 cm debelo listopadno drevo, lahko tudi široko razrasel grm. Deblo je pogosto krivo in vzdolžno užlebljeno. Sprva ima podolgovato, pozneje pa široko razraslo krošnjo.
Koreninski sistem je dobro razvit.
Lubje: Skorja je gladka in siva
Listi: So enostavni , eliptični ali ozko jajčasti, premenjalno nameščeni, dolgi 2,5-6 cm in široki 1,5-3 cm. Listi so dvakrat ostro nažagani, na spodnji strani po žilah, včasih tudi v pazduhah žil rahlo dlakavi.
Cvetenje: Kraški gaber je enodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti aprila in maja.
Cvetovi: Ženski cvetovi so 1,5 cm dolge in drobne mačice. Moški cvetovi pa so združeni v 3-6 cm dolge viseče mačice. V primerjavi z navadnim belim gabrom , pri katerem je ovršni list na zrelem plodu trikrp in razmeroma velik, je le-ta pri kraškem belem gabru majhen, po robu nepravilno nažagan, bolj ali manj trikoten in cel, zaradi česar soplodja od daleč še najbolj spominjajo na soplodja črnega gabra.
Plod: Je do 5 m dolg, ploščat, rjavkast, podolgovat enosemenski orešček s slabo izraženimi vzdolžnimi rebri.
Razmnoževanje: S semenom, ki pa za klitje potrebuje dolgo stratifikacijo. Vegetativno se v naravi razmnožuje s poganjki iz korenin ali panja.
Rastišče: Velja za vrsto, ki daje prednost apnenčasti matični podlagi, se pa uspešno uveljavi tudi na flišnih ali skrilastih tleh. Najraje raste na toplih, suhih, svetlih prisojnih legah, sicer pa dobro prenaša sušo in revna kraška tla. Je svetloljubna in počasi rastoča drevesna vrsta, ki pa je občutljiva na onesnažen zrak.
Uporabnost: Les je težek in trd. Včasih so ga uporabljali za izdelavo zobatih koles, danes pa le še za kurjavo, lesno oglje in za vinogradniško kolje. Uporaben je za pogozdovanje in tudi za sajenje živih mej.
