Slovensko ime: Jablana
Latinsko ime: Malus domestica Borkh.
Družina: rožnice (Rosaceae)
OPIS
Videz: Navadna ali gojena jablana je do 10 m visoko listopadno drevo s široko razraslimi vejami.
Lubje: Skorja na deblu je siva, tanka in razmeroma dolgo ostane gladka, pozneje se z nje luščijo tanke ploščice lubja.
Listi: So premenjalno nameščeni, enostavni, široko jajčasti, eliptični ali okroglasti in na vrhu nekoliko zašiljeni, dolgi od 4 do 12 cm, po robu nažagani ali dvojno nazobčani, pecelj je dolg do največ 3 cm in je krajši od polovice dolžine listne ploskve. Listi so tudi še pozno poleti zgoraj rahlo, spodaj pa gosto puhasto dlakavi.
Cvetenje: Enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti aprila in maja.
Cvetovi: Cvetovi pri jablani so beli, po zunanji strani rožnati ali rdeči in široki 4 do 5 cm. Do 3,5 cm dolgi cvetni pecelj in čašni listi so gosto dlakavi, tudi plodnica je vsaj na spodnji polovici gosto dlakava.
Plodovi: Pečkati plod je največkrat okroglast, pri dnu peclja udrt, debel 5-10 cm in sladek, odvisno od sorte različnih okusov, barv in čvrstosti.
Razmnoževanje: Navadna jablana je sadno drevo z mnogimi sortami, zato jo razmnožujemo skoraj izključno vegetativno z cepljenjem ali redkeje z grebenicami, da se ohranijo želene lastnosti. Cepimo na različne podlage. Sicer pa se lahko razmnožuje tudi s semeni.
Rastišče: Jablana ni zahtevna glede tal, a najbolje raste na toplih in vlažnih, rodovitnih a odcednih ilovnatih tleh. Slabše prenaša zastajajočo vodo. Mraz dobro prenaša, vendar je ne smemo saditi v preveč vlažne in slanam izpostavljene lege.
Uporabnost: Plodovi jablane, imenujemo jih jabolka, so užitni presni, v obliki čežane, kaše, pečeni, pripravljeni v pecivu, sušeni, predelani v sok, mošt, kis, žganje , kompot. Les jablane se uporablja v mizarstvu, za izdelavo palic za golf, lesenih kladiv in v rezbarstvu.
