Slovensko ime: Dob
Latinsko ime: Quercus robur L.
Družina: bukovke (Fagaceae)
OPIS
Videz: Hrast dob je do 40 m visoko in 2,5 m debelo listopadno drevo. Je vrsta z nepravilno, močno razvejano krošnjo ter močnimi vejami.
Koreninski sistem ima dobro razvit z močno glavno korenino.
Lubje: V mladosti je skorja na deblu gladka, pozneje predvsem vzdolžno globoko razpokana – prečne razpoke so plitvejše.
Listi: So premenjalno nameščeni, narobe jajčasti, pernato krpati in najširši v zgornji tretjini. Listi so dolgi 8 – 15 cm in široki 3 – 10 cm, le v mladosti rahlo dlakavi, sicer pa so goli. Pecelj je kratek, list ima 4-8 parov različno velikih listnih krp, na dnu listne ploskve je nesimetričen in uhljat. Na listih najdemo t.i. interkalarne žile, ki potekajo od glavne žile do dna zarez med krpami. Po tem tudi ločimo dob od gradna.
Cvetenje: Dob je enodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti konec aprila in maja hkrati z olistanjem.
Cvetovi: Ženski cvetovi so posamezni ali v manjših skupinah združeni v redke klase na dolgi pecljih. Moški cvetovi pa so sedeči in združeni v rumene mačice, ki so dolge 2-5 cm.
Plod: Je podolgovat ali elipsast, zašiljen, dolg do 5 cm in debel do 2,7 cm enosemenski orešek (želod) skupaj s krožnikasto do polkrožno skledico. Plodovi so v skupinah do 5 združeni na pecljih, ki so dolgi 3-6 cm lahko tudi do 15 cm. Po pecljatih plodovih se tudi loči od gradna. Plodovi dozorijo oktobra v prvem letu.
Razmnoževanje: S semeni s spomladansko setvijo (kaljivost shranjenega semena se hitro zmanjšuje), lahko pa tudi vegetativno s potaknjenci, cepljenjem in grebenicami.
Rastišče: Najraje ima globoka, humozna, mineralno bogata tla z visoko podtalnico in na občasno poplavljenih tleh, dobro prenaša tudi sušo, če je dobro ukoreninjen. Je svetloljubna drevesna vrsta, včasih prenese tudi polsenco. Občutljiv je na pozno spomladansko slano, vendar manj kot graden.
Uporabnost: Je izredno kakovosten les in cenjen, trd, obstojen in srednje težek. Uporablja se v mizarstvu, parketarski industriji, gradbeništvu,… V hrastovih sodih dozorevajo mnoge znane pijače, kot so vino, konjak, vinjak, rum in viski, ki jim dajo čreslovine iz hrastovega lesa žlahtno aromo in barvo. Hrastovi plodovi so odlična krma za svinje, ker skorja vsebuje veliko čreslovin, ki pomagajo pri različnih vnetjih, ozeblinah in kožnih boleznih. Zaradi močne krošnje dob pogosto sadijo kot posamezno drevo ali v drevoredih. Zanimivosti: V Sloveniji je najdebelejši dob Nujčev hrast v Gregovcah pri Bizeljskem, ki je visok 29m in ima obseg 778 cm. Hrast lahko doživi izredno visoko starost, celo več kot 1000 let.
