Slovensko ime: Črni gaber
Latinsko ime: Ostrya carpinifolia Scop.
Družina: brezovke (Betulaceae)
OPIS
Videz: Črni gaber je do 20 m visoko in 50 cm debelo listopadno drevo s široko razvejano krošnjo.
Koreninski sistem je dobro razvit in globok.
Lubje: Je temno, razpokano in skoraj črno (odtod ime). Z debla odstopajo pravokotne, tanke luske lubja.
Listi: So premenjalno nameščeni, enostavni, podolgovato jajčasti ali eliptični in zašiljeni, po robu dvakrat napiljeni, dolgi 5-13 cm in široki 2,5-6 cm, zgoraj bleščeči in temno zeleni, spodaj svetlejši in ob žilah dlakavi.
Cvetenje: Enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja.
Cvetovi: Ženski cvetovi so združeni v zelenkaste klaske, ki se razvijejo šele spomladi z olistanjem. Moška socvetja so na koncu poganjkov v obliki mačic, pojavijo se že poleti, med cvetenjem v naslednji pomladi so dolgi do 12 cm.
Plodovi: Dozorijo julija in avgusta in na drevesu ostanejo vse do zime. Združeni so v značilno stožčasto soplodje, ki spominja na plodove hmelja.
Razmnoževanje: S semenom, možno je tudi vegetativno s cepljenjem. Podlaga so sejanci navadnega gabra.
Rastišče: Pogosto raste na revnih, plitvih tleh z majhno sposobnostjo zadrževanja vode. Prenese zelo sušna tla, najraje ima topla južna pobočja, kjer je konkurenčnejši od drugih vrst. Je svetloljubna vrsta, nekaj zasenčenja prenese samo na najboljših rastiščih. Prenese tudi hladnejše dneve, sicer pa potrebuje precej toplote, prizadene pa ga predvsem slana.
Uporabnost: Les črnega gabra je težak in trd, ima slabo razločene letnice. Uporablja se predvsem za kurjavo in izdelavo orodja, včasih so ga uporabljali v kolarstvu, rezbarstvu in tekstilni industriji.
Primeren je za večje vrtove in nasade.
Zanimivosti: Najdebelejši znani črni gaber v Sloveniji ima obseg 317 cm in je visok 18m , raste pri cerkvi sv. Tomaža nad Vojnikom pri Celju.
Mešički pri plodu so porasli z drobnimi ostrimi dlačicami, ki pri človeku lahko povzročajo vnetje kože. Cvetni prah lahko povzroča alergijo.
