Slovensko ime: Cer

Latinsko ime:   Quercus cerris L.

Družina: bukovke (Fagaceae)

OPIS

Videz: Je do 35 m visoko in 1 m debelo listopadno drevo. Je vrsta s široko redko krošnjo in precej ravnim deblom.

Ima dobro razvit koreninski sistem z močno glavno korenino.

Lubje: Skorja je zelo debela in globoko vzdolžno razbrazdana. Skorja na deblu je siva, razen na spodnjem delu debla je med razpokami  značilne oranžne barve.

Listi: So premenjalno nameščeni, variabilni, pernato krpati, na vsaki strani lista imajo 4-9 neenakih priostrenih krp. Dolgi so 5-15 cm in široki 9 cm. Listi so zgoraj temno zeleni, hrapavi in bleščeči, spodaj svetlejši in včasih dlakavi.

Cvetenje: Cer je enodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti maja hkrati z olistanjem.

Cvetovi: Ženski cvetovi največkrat v parih rastejo na kratkih pecljih. Moški cvetovi so dolgi do 8 cm in so združeni v rumene viseče mačice.

Plodovi: Želod na drevesu v prvem letu zraste le do velikosti graha, dozori pa šele septembra ali oktobra naslednje leto. Želod cera se od ostalih vrst želoda loči po nitastih, 1 cm dolgih kaveljčasto zvitih izrastkih na skledici. Plod je dolg 2-4 cm in debel do 2 cm. Zrel želod je temno rjave barve.

Razmnoževanje: S semenom , možno je tudi vegetativno razmnoževanje.

Rastišče: Najraje raste na globokih  in večinoma suhih tleh na silikatu ali redkeje na apnencu, prednost pa daje rahlo kislim tleh. Je svetloljubna vrsta, dobro prenaša onesnažen zrak, sušo in je odporen proti vetru. Slabše prenaša nizko zimsko temperaturo, ki povzroča vzdolžne razpoke v lesu. Ker listje dolgo v zimo ostane na vejah, ga večkrat prizadene sneg, ki mu lomi veje.

Uporabnost: Les je težek, trd in težko cepljiv les. Uporaben je za proizvodnjo celuloze in za kurjavo. Težko ga je obdelovati, zato ga manj uporabljajo za predelavo. Iz cerovine izdelujejo zelo lepe parkete. Plodovi so zanesljiv vir hrane za gozdne živali.

Zanimivosti: Najdebelejši cer v Sloveniji raste na Vetrniku nad Senovim. Njegov obseg debla je 500cm , visok pa je 20m.