Slovensko ime: Bradavičasta trdoleska
Latinsko ime: Euonymus verrucosa scop.
Družina: trdoleskovke (Celastraceae)
OPIS
Videz: je do 2, izjemoma 4 m visok listopaden grm, ki je močno razvejan. Precej je podobna navadni trdoleski, od katere se najbolj razlikuje po poganjkih, ki so okrogli, tanjši, zeleni in gosto posejani z izrazitimi temno rjavimi plutastimi bradavičkami ( od tod njeno ime).
Listi: Manjši, kot pri navadni trdoleski, so enostavni, podolgovato jajčasti do podolgovato eliptični, 3-6 cm dolgi in do 3 cm široki, po robu nažagani, jeseni vijoličasto obarvani in spodaj ob žilah rahlo dlakavi. Listni pecelj je dolg 1-3 mm.
Cvetenje: Enodomna in žužkocvetna vrsta. Cveti aprila in maja, hkrati z olistanjem.
Cvetovi: So neprijetno dišeči, dvospolni, 4-števni, zelenorumeni in drobno rdeče pikičasti, 6-10 mm veliki in po 3 združeni v socvetja, ki so na 2-3 cm dolgih skupnih pecljih v pazduhah listov.
Plodovi: So nekoliko manjši kot pri navadni trdoleski, do 1 cm debeli, 4-delni in rdeči. Semena so črna in samo deloma prekrita z oranžnim semenskim ovojem.
Rastišče: Je termofilna vrsta in potrebuje nekaj več toplote kot navadna trdoleska. Najraje ima šibko do močno bazična in nekoliko sušna apnenčasta tla, čeprav jo pogosto najdemo tudi na bolj svežih rastiščih. Je polsensozdržna vrsta , ki lahko raste tudi v notranjosti gozda, raste pa počasi. Dobro poganja iz panjev in korenin. Uporaba: Skorja korenin vsebuje do 15 % kavčuku podobne gutaperče, ki so jo nekoč industrijsko pridobivali tudi iz bradavičaste trdoleske in uporabljali za izdelavo izolatorjev. Bradavičasta trdoleska je podobno, kot druge vrste trdoleske strupena.
